Poglej se v ogledalo,
še enkrat se dodobra oglej.
Ali vidiš ohlapnost kože
obrobljeno s skorjo,
Vidiš?
Še rineš, še hočeš naprej.
Obešaš tegobe na štrik.
Vem, v nosnicah še vonjaš pomlad.
A v pljučih se voha prehojeni čas.
Roke zgarane preštele so utrip.
Ti razgalila si svojo dušo
za nas grešnike,
za domišljavce,
ki bi ti radi izpulili tudi drobovje.
In jaz prosim za navodila,
za strokovni nasvet,
kako razpokanina bi lahko vpila
izhlapljeni čas.
Komentiranje je zaprto!
Napisal/a: levcek
Uredniško pregledano.
Ocenjevanje je zaključeno!