http://www.pesem.si/a/objava/prikaz/81878/prve_laste_nad_miljackom

 

 

oči je odprl še pred menoj

to vem saj ga opazujem skozi odprto okno

kako koraka proti severu

 

 

trenutek tišine me vabi in vem

da je ura pet vendar to nečemu v meni

nič ne pomeni prav tako kot ne razglednice

zazibane z jutranjo kopreno 

le beležim: mostar frankfurt ljubljana

makarska zagreb berlin

orebić petinsedemdesetega

 

oči je odprl še pred menoj

v mimohodu z lastovkami bolšči

v modrino jutra na obzorju

kot da čaka da se vtihotapim

v njegove misli: lastovke so prišle 

vse se vrača krog v krogu

 

v trenutku tišine vem:

spet imamo dečka in pomlad

 

kam sva potovala

ali so le oddaljeni dnevi potovali v nama

objeta jih pospremljava

skozi bele zime na ravnicah

brez glasu

brez odmeva

ti si me čakala jaz sem čakal tebe

 

zgodnja ljubezen

 

molčim na njegova vprašanja: ali sva obstajala

 

***

hej pet je

ura se je zbudila pet je in nekaj čez

naberi kot nekdaj

šopek jutranjega vetriča

uokviri me v tisto mojo pesem:

še me zbuja še diši

tista travica tista gora