Vsak na svoji strani
Vsak na svoji strani.
On v starem, dotrajanem plašču
prodaja dnevni časopis
in s širokim škrbastim nasmehom
pobira drobiž.
Jaz se prebujam v topli postelji
in si s tisoč in enim vprašanjem
belim glavo
o tem in onem.
Njegovo osivelo lice
in otopel pogled,
ki je že zdavnaj izgubil ves lesk,
je pozabilo na vprašanja,
ne šteje več ur.
Zanj ni včeraj,
ne danes,
ne jutri,
dan je enak dnevu.
V zapovedanem ritmu
beži njegovo življenje:
prodaja dnevnega časopisa,
ljudska kuhinja,
opoldne
žgečkljivo zbadanje mimoidočih
med tem,
ko prosi za cigareto in nekaj cvenka zase.
In, ko umolkne živahnost dneva,
se zavije v tišino
in s steklenico najcenejšega vina,
ki jo je malopoprej kupil
z dnevnim izkupičkom,
odtava v noč.
Ulica postane njegova pestunja
in ulična svetilka
nočni čuvaj,
ki odganja prežeče demone.
ela dolšak,
zgleda, da je praprotno seme obrodilo in rodilo to krasno pesem ...
gobova juha je bila ... 
no, nič proti domačemu kruhu, ha-ha-ha ... 
Lepo te pozdravljam,
Klavdija KIA Zbičajnik
:-) , hvala Klavdija, sem vesela, da ti je všeč , sicer pa veš kako je, kresna noč ima svojo moč ;-)
pa lep pozdrav tudi tebi
e
Zelo lepa pesem,
lp, Karmen
Ja, res jo je imela ... svojo moč :)))
KIA
Komentiranje je zaprto!
Napisal/a: ela dolšak
- 27. 06. 2013 ob 13:18
- Prebrano 922 krat
Uredniško pregledano.
Ocenjevanje je zaključeno!
- Število doseženih točk: 381.05
- Število ocen: 12