
Prijatelj, ali slišiš moje trpljenje,
ali čutiš mojega srca ihtenje,
občutek nemoči prihaja v goste´,
polni težko glavo nevede.
Velikokrat, premalokrat me izda razum,
vse povprek me spremlja vohun,
konec, začetek, pravljična idila,
brleča svetloba dušo je prekrila.
Spomni se name, ti, ki premišljuješ,
ti, ki nove načrte snuješ,
tam spredaj me polje pričakuje,
nekdo se že na njem bojuje.
Ponudi mi svoje strgane copate,
ti, ki iščeš utrujene sobrate,
bolehna teta redči spačene zobe,
že kuje na ploščo moje ime.
Komentiranje je zaprto!

Napisal/a: močo
Uredniško pregledano.
Ocenjevanje je zaključeno!