Pogrešane igre
Gledam otroka iz ulice,
gledam njegov dolgčas
in brcanje žoge
bolj z jezo
kot za igro,
Razmišljam kaj manjka,
kaj je tisto kar smo mi imeli
in najdem pogrešani gumitvist
narejen iz gumice ,
najdem kolebnico in hitre poskoke,
najdem milne mehurčke,
ki sem jih tako rada spuščala
v zrak pred nosom.
V igri, polne poskokov
in ne z jezo dolgčasa.
No, tisto z atom in mamo
smo se igrali dosti kasneje,
igramo se tudi zdaj.
Zares, resna igra,
ki zajame celo življenje.
Živijo Radmanovic
Lahko, ne vem,ampak mi smo se igrali na tak način,
seveda je zdaj računalnik najlažja igra....
Lp, hope
Komentiranje je zaprto!
Napisal/a: IŽ-lev
- 26. 06. 2013 ob 12:48
- Prebrano 636 krat
Uredniško pregledano.
Ocenjevanje je zaključeno!
- Število doseženih točk: 137.5
- Število ocen: 5