Čez neskončne sipine

nosi pesek vihar

da vse enkrat mine

a ne pozabi nikdar

da to čarobno življenje

največji je dar!

Čez neskončne sipine

pešačiš v vetru sam

da spoznaš svet bolečine

a ne pozabi nikdar

da prav vsak korak tvoj

z globljim namenom je dan!

Čez neskončne sipine

te nosi vihar

da razpiha boleče spomine

da ne pozabiš nikdar

da tvoji koraki lahko so polni moči

ki odmeva ti v duši

ko vse se ti ruši

a ti razpihaš svoj svet sivine

in oblake črnine

poneseš za vedno daleč tja stran

orjaški vihar ujameš v dlan

ker zdaj veš

da korak tvoj z nebeškim namenom je dan

da prebarvaš temno obzorje

še nekomu z barvami sreče

da lahko objameš ljubeče ga

da nevidno dotakneš z milino se njegovega srca

ker v očeh ti sije žarek čarobnega sonca

in vsak korak tvoj

odmeva s prebujeno močjo brez konca

ko poletiš čez neskončne sipine

in lastno srečo držiš v svojih dlaneh

da od moči in veličine

zakričiš v nebo

da hromeča bolečina v trenutku izgine

in pretekla sivina vzame slovo!

Metka JehArt