In ko pade večer,
je svet gluh.
Prijetno škloclja
v ušesih dreves
in ne sliši se solz,
ki padajo pod sence.
Ko pade večer,
nisi mrtev,
samo počivaš
in uživaš mučno tišino počasi,
kot se pije kava –
zjutraj.
Toda zdaj je večer
in ti
samo si
v grobu posteljnega perja.
Komentiranje je zaprto!
Napisal/a: Helena Zemljič (MalaSenca) (urednica)
Uredniško pregledano.
Ocenjevanje je zaključeno!