pobiram ideje
obešene na žicah,
surovo ujete v neke
skoraj opičje možgane …
mehko dvignem eno,
želi biti tukaj?
želi biti mišljena,
ko pa lahko samo lebdi
nekje nad Demiurgom?
položim jo nazaj
vso svetlečo in puhasto
pa ne odleti …
oprime se žice in čaka,
kot bi se ji krila sprijela,
se oblepila z zemeljskim vonjem.
je mogoče,
da je tukaj zame?
je mogoče,
da je tukaj
za skoraj opičje možgane?
Komentiranje je zaprto!
Napisal/a: Helena Zemljič (MalaSenca) (urednica)
Uredniško pregledano.
Ocenjevanje je zaključeno!