En svet,
skupni
se nama je raztrosil,
razdrl na koščke,
na tako drobne,
da jih bova dolgo sestavljala,
brez njih sva brez naju,
brez njih sva brez skupne slike časa,
ki naju vodi
po zemeljskih tleh.
Zdaj znova sestavljava,
kar se nama je razdrlo
in čas se daljša,
medtem ko midva hitiva
in čakava,
kdaj nama bo uspelo.
Komentiranje je zaprto!
Napisal/a: IŽ-lev
Uredniško pregledano.
Ocenjevanje je zaključeno!