Nikoli
se ne naveličam dreves,
drevoredja ob katerim hodim,
morda zato ker so tiho
in mi v vročini dajejo hlad,
takrat jih imam še posebej rada,
misli se mi rojevajo,
ob jutranjem hladu
s kratkimi koraki,
ko grem daleč
proti senci
dreves.
Ljubim drevesa
in njihovo tišino.
Komentiranje je zaprto!
Napisal/a: IŽ-lev
Uredniško pregledano.
Ocenjevanje je zaključeno!