Ryoku

trg republike
pod kipom vlečeta vrv
kos in deževnik

Y

okto

Poslano:
21. 06. 2013 ob 22:45

yes fajn osvežitev haikuja na pesem.si

(morda nepotreben naslov, ki razlaga, kar je jasno ;)

super!

lp, okto

 

Zastavica

Y

Y

Poslano:
22. 06. 2013 ob 13:08

Hvala okto,

sem razmišljal, da bi prav tako lahko bil kruiku??

lp Y

Zastavica

okto

Poslano:
22. 06. 2013 ob 13:25

ja, prav imaš.

lp

Zastavica

Lidija Brezavšček - kočijaž

urednica

Poslano:
22. 06. 2013 ob 23:04

po moje je pa  borba v naravi premalo kruta za kruiku, menim, da je prvotna reštev (kar se tiče naslova) kar ok, saj doda kanček humorja, seveda gledano čisto s človekovega rakurza, kos in deževnik pa ... tu gre res za življenje. Moč (ryoku)- kdo bo koga - pa osnovni pogoj tudi pri vlečenju vrvi.

 

čeprav, meni se zdi kar klasičen haiku.

Zastavica

Y

Y

Poslano:
22. 06. 2013 ob 23:38

Ok, naj bo Ryoku (če sem že porabil čas za brskanje devil-)

Morda bi bil v redu klasičen haiku, a sem ga postavil na trg republike. To pozabljanje sodobne družbe, zakaj jo imamo, in kontrast s kosom, ki kot si napisala pač živi svoje življenje, a mi moramo ravno to preseči. Paradoks, ki me vedno nekoliko srbi pod kožo, sem zagledal v kosovi obleki :)

Zastavica

Lucija Lotus Mlinarič

Poslano:
23. 06. 2013 ob 16:42

yes

Zastavica

Y

Y

Poslano:
30. 06. 2013 ob 03:59
Spremenjeno:
30. 06. 2013 ob 03:59

Wittgenstein je na koncu svoje drobne velike razprave o (ne)smislu filozofije preprosto zapisal, da je pametno molčati tam, kamor nas besede ne sledijo več.

In občutek imam, da moram poslušati ta kanček modrosti, dokler me pesem spet morda ne pokliče k sebi. Spodnjo reč sem prelagal semtertja, pa ni našla pravega mesta, pa niti ni za v predal niti za objavo. Se mi je pa zazdela primerna kot komentar tega, kar hočem povedat :)

lp, Y

 

človek pred mano
 
nekdo mora oditi
da zariješ pogled
za šest pedi zemlje globoko
pod kožo pomladi
 
da prisloniš uho
in zaslišiš rumene trobente
mežikanje čmrljevih kril
mehko sredico pod lubjem borovca
 
da povonjaš vsa tista leta
kotaljenja po trati
in pike v oblakih saint-tropeza
razpršene fotone 
vsakega jutra posebej
 
da pobožaš toploto telesa
ki si jo toliko časa zavijal v blago 
mazilil z nebesnimi znamenji
in jo belil z dušo
obrabljenih hodnikov
 
ne bom obračal pogleda 
ne v tla ne v nebo
ko bova čakala v vrsti
kar te poznam
si bil človek
pred mano

Zastavica

Komentiranje je zaprto!

Podčrtanka

Y
Napisal/a: Y

Pesmi

  • 21. 06. 2013 ob 14:36
  • Prebrano 1033 krat

Uredniško pregledano.

Ocenjevanje je zaključeno!

  • Število doseženih točk: 326.23
  • Število ocen: 8

Zastavica