oplel sem vrt zavedanja tako da ni ostalo nobene plevi več same dobre misli in čista ljubezen vse nekako kičasto prav tako tudi nobena dobra misel ne želi vzkliti več ker se na tej požganici ne znajde ne najde nasprotnika ne sopotnika saj vsaka stvar rabi svoj antipod sedaj je ostala vroča puščava brez obzorja brez dneva in noči brez misli zavedanja in brez povedi brez besed brez črk ...ko dobim novo priložnost ne bom več delal narave in sebe in drugih po umišljeni  podobi in všečno drugim ampak pustil da vzklije kar naj bi vzklilo pa čeprav plev saj bodo tako znova nastale črke nato besede in misli 

srecok