Povsem prostovoljno je,
komu podariš srce.
Čisto tvoja volja je,
komu ga zaupaš v dar.
Nič se ne pričakuje
in nič ne sme boleti.
Pripadajoče iz srca v srce.
Ker je tam doma, živi.
V tistih rokah je varno.
V tistih mislih zaigra.
V tistih sanjah ljubi.
Lahko ga čuti v zvestobi.
Lahko ga voha med utripom.
Lahko ga venomer preseneča.
Povsem prostovoljno je,
komu podariš srce.
Čisto tvoja volja je,
komu ga zaupaš v dar.
In tvoj oltar je njegov poljub.
In čista voda izpira tudi njega.
In ne bo se ga dotaknil,
le svojega bo ob bok postavil.
Tako se bosta zrla večno.
Četudi tisoč je preprek.
Četudi na zemlji vlada nered.
Četudi zakonov se ne držimo.
Četudi za druge prvo poskrbimo.
Na oltarju tam, dve srci sta,
zvestobo prerasla sta že davno.
Samo v senci dveh dreves,
občudujeta se izven teles.

Klavdija KIA Zbičajnik