smem
smem
uzreti v knjigi mojega boga
kdaj so zate
zasopla zvezdna vrata
in je tvoj smeh
prvič nahranil
luže na papirju
smem
podariti srno
iz zimskega koledarja
ali vzeti luno
da z njo listam struge
parajočih dolin
smem
kričati vesolje
skozi dlan ki se mrači
v špranje baldahinov
praskati jezo kot nimfa
na preži trubadurjev
zajahati bolho
atletinjo velikega poka
ko stoječa v škornju
svoje samote
ribarim železo iz nogavic
Poslano:
17. 06. 2013 ob 17:58
Spremenjeno:
17. 06. 2013 ob 17:59
Sve više se, baš na ovakvim pesmama, kristališe osoben i prepoznatljiv stil Vesne Šare.
Njena poezija govori sa malo reči, a to je odlika samo vrhunskih pesnika!
Poslano:
21. 06. 2013 ob 23:05
Spremenjeno:
22. 06. 2013 ob 01:32
Hvala, Milen!
Lp,
Vesna.
Poslano:
21. 06. 2013 ob 23:29
Spremenjeno:
22. 06. 2013 ob 01:32
Seveda pa je popolnoma jasno, da sem tudi to pesem obdelovala.
Poslano:
22. 06. 2013 ob 01:32
Spremenjeno:
22. 06. 2013 ob 09:50
Mislim, da je ta pesem dokončana.
Komentiranje je zaprto!
Napisal/a: Vesna Šare
- 16. 06. 2013 ob 19:36
- Prebrano 956 krat
Uredniško pregledano.
Ocenjevanje je zaključeno!
- Število doseženih točk: 457.04
- Število ocen: 15