
smem
uzreti v knjigi mojega boga
kdaj so zate
zasopla zvezdna vrata
in je tvoj smeh
prvič nahranil
luže na papirju
smem
podariti srno
iz zimskega koledarja
ali vzeti luno
da z njo listam struge
parajočih dolin
smem
kričati vesolje
skozi dlan ki se mrači
v špranje baldahinov
praskati jezo kot nimfa
na preži trubadurjev
zajahati bolho
atletinjo velikega poka
ko stoječa v škornju
svoje samote
ribarim železo iz nogavic
Sve više se, baš na ovakvim pesmama, kristališe osoben i prepoznatljiv stil Vesne Šare.
Njena poezija govori sa malo reči, a to je odlika samo vrhunskih pesnika!
Hvala, Milen!
![]()
Lp,
Vesna.
Seveda pa je popolnoma jasno, da sem tudi to pesem obdelovala.
![]()
Komentiranje je zaprto!
![]()
Napisal/a: Vesna Šare
Uredniško pregledano.
Ocenjevanje je zaključeno!