in potem se ti v misli vtihotapi en čorav netopir,
ki se je doslej hranil z govejimi kostmi, s sirom
zvezd in z delfskim orakljem in te vpraša, zakaj
ne prebiraš tistih knjig. in zakrkneš kot krjavelj,
kot presta. in potem te ima, da bi klel, da bi mu
v kitovem olju spražil lenina in pavarottija, da bi
bil kot on: mračen v nakanah, zagnan kot bičkar.
da bi kot tros v trhlem kapitalističnem podgobju
dozorel v črnega lovca, v modrooko prikazen, ki
bi ji julian assange z veseljem prebarval lasuljo,
ji prebičal obisti in jo poslal na prežo v iran. do
svojih črev bi šel po sluz, po raka v bronhije, po
korobač med demokrate. in potem te ima, da bi
se dal križati, pofukati in zapreti do vnebovzetja.
Dani Bedrač