Zelo bi bila vesela mnenja urednice.

Pesem je z "nočnega šihta", časa ko brskam po sebi in okrog sebe.

Sestop:

Daleč od nazobčanega sonca,
ko jutro še ni potegnilo s svetlobnim prstom,
se pogrezaš v zatohlost.
Brskaš znotraj skrinje
poplavljene v muljast somrak.

Drug drugemu sta zrla v besede, 
si grabila skozi možgane.
Zapečatila usta.
Z molkom, brez odpuščanja, odtujila pogled. (tu pa nisem preveč prepričana glede vejic)

Tesno si se ovila v izrabljene trenutke.
Odkapljala v odvisnost.- (imam občutek, da mi tu nekaj ne štima)
Blodnje.                         

Misli polagaš na lice vetra,
deliš jih z odmevi v nenapisan epilog. (ali nenapisanem epilogu)

Hvala!

Lp, Lea

Daleč od nazobčanega sonca,
ko jutro še ni potegnilo s svetlobnim prstom,
se pogrezaš v zatohlost.
Brskaš znotraj skrinje
potopljene v muljast somrak.?  ali - preplavljene z muljastim somrakom. ?

Drug drugemu sta zrla v besede,
si grabila skozi možgane.    grebla?
Zapečatila usta.
Z molkom, brez odpuščanja, odtujila pogled.

Tesno si se ovila v izrabljene trenutke.
Odkapljala v odvisnost.
Blodnje.

Misli polagaš na lice vetra,
deliš jih z odmevi v nenapisanem epilogu. 

Mislim, da bi tako šlo, le tam pri odvisnosti, bom morala dognat, kako in kaj (sedaj ima ritem).

Hm, ja in še slovnične napake.

Zaenkrat ostanejo popravki tu.

Hvala!

Lp, Lea

Pozdravljena, Lea, pesem premišljuješ že sama in to je dragocena pot, ki jo deliš z nami. Tokrat bi se zaenkrat malce odmaknila, ker vidim, da ti gre super. Morda bi te za zdaj povabila k premisleku o tem, da ne nakopičiš preveč pridevnikov vanjo ... Slovnico, če bo treba, pa na koncu ;)

Lp, Ana

Ana, hvala za komentar.

Res je, mislim, da sem jo sposobna dodelati. Le čas si moram vzeti in se odpovedati meni najljubši besedni vrsti, pridevnikom. Kljub temu da poznam njihovo moč, se vedno znova ulovim vanje.

Jutri bom nadaljevala in prepričana sem, da bo šlo.

Hvala!

Lahko noč, Lea 

naj zabeležim nočna razmišljanja:

Daleč od nazobčanega sonca,
ko jutro še ni potegnilo s svojim/svetlobnim/svetlim prstom.
Brskaš znotraj skrinje
pogreznjene v somrak.

Drug drugemu sta zrla v besede,
si grebla skozi možgane.
Zapečatila usta.
Z molkom odtujila pogled.

Ovila si se v izrabljene trenutke.
Odkapljala v odvisnost.
Blodnje.

Misli polagaš na lice vetra,
deliš jih z odmevi v nenapisanem epilogu.

Označila sem si, kje naj razmišljam. Predzadnja kitica mi še vedno pomeni en velik vprašaj (z njo se niti nisem ukvarjala, ker počasi se daleč pride).

Puščam času čas, sivim celicam razmišljanje :)

Lp, Lea

mislim, da moram zamenjati odkapljala z zabredla.

ali pa:

Ovila si se v izrabljene trenutke.
Odvisnost.
Blodnje.

več pozneje :) 

lepo, da imam prejšnjo varianto v komentarju:

Daleč od sonca, ko jutro

še ni potegnilo s svetlobnim prstom,
se pogrezaš v zatohlost.
Brskaš znotraj skrinje 
potopljene v somrak.

Drug drugemu sta zrla v besede,
si grebla skozi možgane. 
Zapečatila usta.
Z molkom odtujila pogled.

Ovila si se v izrabljene trenutke.
Odvisnost.
Blodnje.

Misli polagaš na lice vetra, deliš jih
z odmevi v nenapisanem epilogu.

ali:

Daleč od sonca, ko jutro

še ni potegnilo s svetlobnim prstom,
se pogrezaš v zatohlost.
Brskaš znotraj skrinje 
potopljene v somrak.

Drug drugemu sta zrla v besede,
si grebla skozi možgane. 
Zapečatila usta.
Z molkom odtujila pogled.

Ovila si se v izrabljene trenutke.
Zabredla v odvisnost.
Blodnje.

Misli polagaš na lice vetra, deliš jih
z odmevi v nenapisanem epilogu. 

Ni še dodelana, a tako lahko berem.

Lp, Lea

P.S.: Trenutno me moti: se pogrezaš v zatohlost . tohlino (seveda je isto, le lepše mi zveni)

Bom kar dodala tohlino (drugi varjanti, ki se mi zdi boljša), morda bom ob glasnem branju zadovoljna.

Sestop

Daleč od sonca, ko jutro

še ni potegnilo s svetlobnim prstom,
se pogrezaš v tohlino.
Brskaš znotraj skrinje 
potopljene v somrak.

Drug drugemu sta zrla v besede,
si grebla skozi možgane. 
Zapečatila usta.
Z molkom odtujila pogled.

Ovila si se v izrabljene trenutke.
Zabredla v odvisnost.
Blodnje.

Misli polagaš na lice vetra, deliš jih
z odmevi v nenapisanem epilogu. 

Zdaj, pa brat :)

Ana, seveda bom vesla tudi tvojega mnenja. Hvala!

Lp, Lea

V bistvu sta mi obe varianti všeč. Sem prehitro zadovoljna?

Glede slovnice tudi mislim, da bi šlo.

Uf, kdaj si bom nabrala dovolj slovničnega znanja.

Hvala!

Lp, Lea

Hm, tohlina (ki je zelo malokrat uporabljena) pritegne preveč pozornosti nase, se mi zdi, zato bi morda vseeno raje uporabila zatohlost - bistvo pesmi se mi zdi predvsem v  rekonstruiranju nekega odnosa, ki je razpadel in si niti ne želi epiloga, morda prepih, zračnost, pozabo.

Lp, Ana

Meni pa je tohlina všeč, čeprav izstopa, morda pa ravno zato. :) Se mi zdi taka ljubka beseda. Malo preveč izrabljeno pa se mi zdi "zapečatiti usta" in pa "zabredla v odvisnost". To bi na tvojem mestu še poskušala povedati drugače ...

Hvala, Ana

se strinjam in sem popravila, čeprav me zatohlost še vedno nekoliko moti. Saj sem poskusila s kar nekaj drugimi besedami, a je bilo še slabše. 

Daleč od sonca, ko jutro

še ni potegnilo s svetlobnim prstom,
se pogrezaš v zatohlost.
Brskaš znotraj skrinje 
potopljene v somrak.

Drug drugemu sta zrla v besede,
si grebla skozi možgane. 
Zapečatila usta.
Z molkom odtujila pogled.

Ovila si se v izrabljene trenutke.
Odvisnost.
Blodnje.

Misli polagaš na lice vetra, deliš jih
z odmevi v nenapisanem epilogu.

Hvala tudi tebi Lucija, morda bo dovolj, če brišem zabredla. Sedaj je objavljena in tudi v ta komentar nalepljena prva varianta. Za zapečatena usta trenutno nimam rešitve, razen, da jih brišem (kar bi verjetno šlo, saj imam molk)

Lp, Lea

Lea, super. Ja, jaz bi dala ven tista zapečatena usta, ker pesem odlično funkcionira brez njih. :))

Res je sploh jih nisem rabila (vendar nisem opazila, kjub temu, da sem pesem velikokrat prebrala. Hvala!

zdaj sem brisala, zgleda tako:

 Daleč od sonca, ko jutro

še ni potegnilo s svetlobnim prstom,
se pogrezaš v zatohlost.
Brskaš znotraj skrinje 
potopljene v somrak.

Drug drugemu sta zrla v besede,
si grebla skozi možgane. 
Z molkom odtujila pogled.

Ovila si se v izrabljene trenutke.
Odvisnost.
Blodnje.

Misli polagaš na lice vetra, deliš jih
z odmevi v nenapisanem epilogu. 

Lp, Lea

Celo noč sem se vračala k zatohlosti, seveda nisem dognala nič pametnega. Vleče me v temo, temačnost, a ta nima kaj iskati za prvima dvema verzoma. Torej ostaja zatohlost :)

Še nekaj sem "pogruntala" in mislim, da ne bi bilo slabo. Torej:

 Daleč od sonca, ko jutro

še ni potegnilo s svetlobnim prstom,
se pogrezaš v zatohlost.
Brskaš znotraj skrinje 
potopljene v somrak.

Drug drugemu sta zrla v besede,
si grebla skozi možgane. 
Z molkom odtujila pogled.

Ovila si se v izrabljene trenutke.
 

Misli polagaš na lice vetra, deliš jih

z odmevi v nenapisanem epilogu. 

Res, da pesem krčim, a mislim, da ji še to brisanje ne bi škodilo, prej koristilo.

Kaj misliš Ana? Lucija? 

Hvala obema!

Lp, Lea

hm, kaj pa vem ;)

Mislim, da ni bila dobra ideja.

Lp, Lea

Meni se zdaj pesem zdi dokončana. Res je obtesana, a način, na katerega pripoveduje Sestop, mora biti tak. Se mi zdi ... Pa tebi?

Lp, Ana

Tako bom rekla, ponoči mi je bilo vse jasno, z brisanjem pridobim. Pesem bo boljša, ker bo manj patetična. Odvisnosti in blodenj ne potrebuje. Tudi zjutraj, ko sem popravek napisala, sem bila prepričana v to.

Po kosilu sem že dvomila, zvečer, pa bila povsem prepričana, da sem udarila mimo. Potem sem se prisilila, da nisem razmišljala. Bilo je težko, a edino prav. Sedaj nisem več zmedena.

Ja, tako otesana je dokončana. Grem popravit.

Hvala, Ana!

Lp, Lea

Lea, tole temo je veselje brati - kot bi lahko v laboratoriju opazoval delitev celic ... povsem me prepriča - zelo všeč mi je tudi svetlobni prst. Čestitke k dodelavi in k pesmi, kakršna je nastala.

Ana, hvala za čestitko:)

Obema z Lucijo hvala za drobne namige, ki pomagajo in predvsem, vsaj v meni, ustvarjajo nek občutek topline in pripadnosti. Take "delavnice" ali piljenje vsem na očeh imam zelo rada.
Drugače pa, tudi ko delam sama, delam na podoben način. Najprej imam "zgodbo", potem jo nekoliko razširjeno napišem, pilim večinoma ponoči po spominu ob zaprti luči. Včasih grem v smer, ki se mi potem ne zdi prava, takrat se vrnem in poskusim znova. S tem sem si polepšala že marsikatero uro nočnega bedenja. :)

Lp, Lea