pajkom rastejo krempeljci in skozi goščavje
besed se potika gola jaga baba. v pravljicah
cvileče drkajo elektronski ostržki, otroci pa
lebdijo v smrtonosni megli opojnih tekočin.

dogaja se nekaj čudnega! kurje farme ogreva
metanol, pionirčki si kupujejo pasje ovratnice
in drevje ima namesto krošenj korenine: rože
so kot mrtvi angeli in bankirji nosijo kirurške

rokavice. vrvohodcem so olesenele kosti, nad
morji pa letajo slepi čmrlji. beli mehurji zraka
dišijo kot mrzli jeziki hijen, bele roke oblakov
so stkane iz listnatega testa. moj dom je strt,

poln je balzamiranih melodij in opičjih trupelc.
moji koraki so težki, ko odhajam, moji prihodi
pa so zavezani k molčečnosti. spim z glavo na
kamnu, z mrčesom v očeh in z veveričjo slino

v ustih. vse je že bilo prej, a ničesar ne bo več
potem, ko bo moja pojoča avreola neusmiljeno
privijačena na počeno lobanjo mrtvega planeta.

Dani Bedrač