Imam potrebo,

da vprašam,

kje leži amerika,

je dovolj blizu,

a sem zbegan,

na višku,

vsi drugi pa govore brez nadzora,

in iščejo nekaj manj pomembnega,

za dva,

ali bi rekel,

na položaj na zemljevidu,

bi rekel, da poznam barona,

njegove bizarne asociacije,

bi rekel prvo stvar,

kot bi se zgodilo v templju,

kot bi začutil elektriko med ljudmi,

problem in motnjo,

ali pračloveško kulturo,

miselne simbole,

barvne težave v ritmu,

ne ne, jaz že ne,

če pravijo,

da sem peder,

a to vključim v pavzo,

se zmotim v besedi,

vidim le dialog sporočila,

pa tista moja rožnata zmedenost,

točka zvestega vtisa,

napačne frustracije,

sočutja do bogov,

nekdo bo dal ustrezni komentar,

hehe,

pljunem mu v ksiht,

a rad imam deželo nije,

čutim svojo zgodbo,

...je brez vsebine,

pa druge osebe,

me zmede,

kako ali kaj v aktualni temi,

a všeč mi je,

ko nekdo odmakne pogled,

ironičen sem dečko,

se ne spoznam na droge,

razlagam kot namig,

da pričakujem  kot dejanje,

tole pa je ogljikov dioksid,

ironičen si dečko.

Bilban Uroš