Pleša in brazde,
vse črne in vse krive,
na obrazu sivina,
čez tvoj hrbet je krivina.
Oči pa kakor da niso od tu.
Svetle ,žive in iskrive.
Za robustnimi zgaranimi dlanmi,
ograjo varno se
razbrazdano srce je skrilo
in nikdar več nikomur ponudilo.
So starci in starci.
Midva sva ostarela,
prehitela sva čas,
samo včasih oči podarijo, zažarijo,
otoplijo in hitro zbežijo
v strahu , da se nama še ta
toplina ne ukrade.
Ker si kradeva oba,
dva starca - trenutke topline.

lin