Ko sem odšel
Med plavanjem v nevihti
mi manjkajo tvoji lasje.
Ne smej se.
Posekal bom gozd
in streniral pesem,
da se bom pretegnil
žejen srne iz korita.
Oh, pozabi.
Kar nasmej se.
Spomin na tvoj nasmeh
edini krade strele
iz zažganih juter
in večerov.
Pokrove školjk
bom ovil
okoli pasu
med ugrizi
skrhanega morja.
Zajezdil sem vrata.
Povej mi.
Ali si potegnila vodo
za menoj?
.png "Jupiter! Silvana Orel Kos")
Hm, ta je pa še zmeraj ista:
Ko se sprehajaš gor in dol z resasto rožnato rutko okrog bokov,
v školjki odkriješ ...
Ko se sprehajaš gor in dol s scefranim karirastim predpasnikom okrog bokov,
v školjki odkriješ …
V najboljšem in najslabšem primeru obstaneš ...
pred polno školjko.
Lp, J
Školjka je školjka in ni školjka...
in...
ali si potegnila vodo za menoj, ko sem odšel....si pustila priprta vrata....si shranila moja pisma in rože, ukradene iz restavracij....si vedela za vse moje odhode....si?
Lp,
Vesna.
Poslano:
29. 06. 2013 ob 16:30
Spremenjeno:
29. 06. 2013 ob 16:41
Hm...manj školjke in odtoka....in.....
Komentiranje je zaprto!
Napisal/a: Vesna Šare
- 13. 06. 2013 ob 00:19
- Prebrano 1004 krat
Uredniško pregledano.
Ocenjevanje je zaključeno!
- Število doseženih točk: 331.07
- Število ocen: 9