Magnum opus
Uležem se vate,
da diham s škrgami
odseve tvojih oblakov.
Uležem se vate,
da te ne razločim od solz.
Navzočnost duše.
Magnum opus moje vode,
dopolnjen v vsakem tvojem valu.
Deroči tok sredi mojih prsi.
Mokra struna,
ki se še ni izpela,
rja, ki prežira kožo.
Tudi ti imaš svoje rane,
mrtve školjke,
izumrle rake,
presahle brežine.
Z mrvicami sanj
hranim tvoje ribe,
bleščeče zvezde,
ko me slačiš do gole bolečine
starega vesolja.
hranim tvojo ribe,
bleščeče zvezde ,
najbrž se je prikradel škrat :)
Lepa pesem!
Jako lepo, Majda! Teče kao reka, ova velika voda...
Lep pozdrav,
Jagoda
Komentiranje je zaprto!
Napisal/a: ob potoku - Majda Kočar
- 10. 06. 2013 ob 07:44
- Prebrano 813 krat
Uredniško pregledano.
Ocenjevanje je zaključeno!
- Število doseženih točk: 483.72
- Število ocen: 19