ivanjščice
s cvetočih travnikov vzletajo trganci sladkorne pene
v gosjem redu, z upočasnjenimi zamahi
pretegujoč se iz napredenih mren
obnemeli kosmi vlažnega diha
bleščeči mleček
s cvetočih ozar vzletajo trganci sladkorne pene
v mrakobnem odcejanju, opiraje se na hribovja
obteženi z lepljivimi krošnjami in koreninjem
izritim iz cmokajočega podzemlja
navadna božja milost
s cvetočih gomil vzletajo trganci sladkorne pene
gosti se siva mrena, sprošča se požiralnik
olivno zelena tone v dremotne sifone
jezero je večerno oko
Rožnik. Hrib? Mesec? Pesem o rožah? -nik kot pripona pogosto označuje vršilce dejanja moškega spola (torej - takšen, ki govori o rožah ali takšen, ki je iz rož, morda v rožah?).
Skozi tri cvetove se odkrivajo tri perspektive. Nedolžna belina ivanščice, kjer je še vse dovoljeno, vse še lahko obstaja in ostaja, kjer se s travnikov razširjajo kosi sladkorne pene, z njimi pa vsa prostranost, kar jo LS premore. Vsa ljubezen se napaja iz vlažnega diha ...
Skozi drugi cvet, bleščeči mleček, se pomaknemo bližje gozdov, nekoliko stran od brezmejnosti, čeprav LS še vedno žari v cvetju in kosmih sladkorne pene, ki jih trga (morda jih pušča za sabo, kot sta stvojo pot drobila Janko in Metka?). A nekaj mrakobnega, globlje zakoreninjenega, vendarle je prisotno v njem in v svetu in na obronku gozda ...
Tretjič se zmrači, in skozi beli cvet zdravilne "rožce" ugledamo jezero kot večerno oko. Morda se narava sprijazni, in se sprijazni LS s cikličnostjo, s spajanjem, s sivo mreno in dremotnimi sifoni ... Morda pa LS ve, da bo zjutraj spet zagledal poln travnik ivanjščic ...
V pesmi se domiselno prepleta ta in še mnogo drugih interpretacij, simbolika cvetja, človekov odnos z naravo in še in še in še ... Čestitam,
Lucija
Jedna od retkih pesama za koje nema jezičnih barijera.
To samo govori o erudiciji i poetskoj snazi autora.
Bravo!
Lucija in Milen, najlepša hvala obema za občuteno razmišljanje ob pesmi.
Lp, Jupiter!
Olivnozeleno počasna,...gosta... .... tone v mrak večera, kot vase padajoče oko poezije....Leeepa!
Pozdrav, Majda
Postavila si me na Cerkniško polje z botaničnim bogastvom in malce grozljivimi požiralniki. Trganci sladkorne pene so seveda kosmi plodov z mačic rožmarinolistne vrbe. Tam bi lahko raziskovala ure in ure, razmišljala o svoji lastni eksistenci, plodovih in notranjosti (podzemlju, kamor se občasno skrijem).
Kupim!
Majda in modricvet, prijetno mi je, da se vaju je dotaknila počasna mrakobnost na Cerkniškem jezeru. Jezero diha in se vseskozi spreminja. Lp, Jupi!
všeč mi je poletno vzdušje pesmi in ja naše jezero balzam za mojo dušo in oči;)
lp
"jezero je večerno oko" - spominja me na poglavje iz knjige Voda in sanje filozofa Bachelarda, priporočam v branje.
Drugače pa - čudovita pesem.
Franci
lizika, lep pozdrav tja dol, kjer s počivalnika gledate jezero :)
Franci, hvala za relevanten bralni namig :)
LpJ!
hvala za pozdrave, lep preostanek nedelje;)
lp
Poslano:
08. 07. 2013 ob 12:14
Spremenjeno:
08. 07. 2013 ob 20:53
troedina pesem!
* Rožnik :) - je tudi ime "najboljšega" taborniškega odreda v slo. Danes taborniškemu odredu (tako smo rekli v jugoslaviji) rečemo: rod, tako je danes Rod Rožnik. Dati otroke med tabornike ... mislim, da ne zgrešeimo. En rod življenja ...
kaj nima lepega znaka ;) ?
Svet ni eden, niti nista dva, svetova ...
ves je,
svet
lp,
Jure
Komentiranje je zaprto!
Napisal/a: Jupiter! Silvana Orel Kos
Uredniško pregledano.
Ocenjevanje je zaključeno!