Jesen
svečana
zliva se v telo
oblaki v trave
šla bo v cvet
osula se bo v čas
pristrižene svetlobe
žejna
barv listov
ki drug za drugim
kot nema jadra
odhajajo v večnost
megle mehčajo vonj
Helena
Napisal/a: Helena
Pesmi
- 10. 10. 2008 ob 10:57
- Prebrano 1592 krat
Uredniško pregledano.
Ocenjevanje je zaključeno!
- Število doseženih točk: 388
- Število ocen: 13