Prišla sem v mraku
zlezla skozi odprto okno
stopala po preprogi
čisto tiho
le listje je šepetalo.
Ležal je na hrbtu
z zatisnjenimi očmi
prihajala sem mu bliže in bliže
tedaj je dvignil glavo
pogledal boječe,
presrečen razprl roke
in me povabil k sebi.
Najina duša je plavala
nad belimi oblaki
in napojila kristale.
Preveč je bilo šampanjca, preveč.
Raztrgane cunje po sobi
v lica zaripla, iz prsi
se izkašljuje črna praznina.
Poslano:
04. 06. 2013 ob 09:57
Spremenjeno:
04. 06. 2013 ob 10:11
levcek, motiv je v redu, je pa precej "scenarističnih" podrobnosti. Izpusti kakšen gib, tudi zadnjo kitico, ki zveni kot epilog.
Raztrgane cunje po sobi
v lica zaripla, izkašlujoča
v prsih črna praznina.
Odšla sem tiho po mehki preprogi
utrujena od prahu laži
meglenih oči polnih sramu
s povešeno glavo
in grenkega priokusa.
Boljše bo, če se pesem konča s predzadnjo kitico. Svetujem spremembo, da bo pesem imela sodobnejši zven:
Raztrgane cunje po sobi,
v lica zaripla, iz prsi
se izkašljuje črna praznina.
Lp, Jupiter
*bljiže: bližje
*izkašlujoč: izkašljujoč
Hvala Jupiter,
sem popravila
Lp, Mateja
Komentiranje je zaprto!
Napisal/a: levcek
Uredniško pregledano.
Ocenjevanje je zaključeno!