oprem se na koničaste prste
zaprem lupino sadovnjaka
proti strupenim storžem enolončnice
protestirajo mravlje
iztegnem priprte oči
ogorčeni enocelični prebivalci ribnika
veselo mahajo dežnim spremljevalcem
z narobe obrnjenimi dežniki
steklene roke mi razpadejo na vročini
v ozadju horizonta
spretno našemljen klovn
hihitajoč se v ogledalu
zabaven sam sebi
razlaga pantomimiku svojo zgodbo
padajoč odsev mojih porazov
na desnem bregu divjine
kjer se razprostirajo bele vrtnice
ukradem skoraj popolno noto življenja
ob ponosnem srcu sredi valov
ugotovim da dež pada postrani
......vedno znova pozitivno presunjena nad izbiro besed ;)
ja. prav posebna pesem, ki z izborom besed presega običajne opise zgodb in nam na zanimiv, svojski način približa občutenja pesniškega subjekta. to, da dež pada postrani, je dokončen zadetek, pika na i, saj s takim zaključkom pesmi poveš, da realno stojiš na tleh, celo kanček optimizma in življenjska energija je v izjavi.
predlagam majčkeno korekturico:
spretno našemljen klovn
hihitajoč se v ogledalu
zabaven sam sebi
LP, lidija
Poslano:
03. 06. 2013 ob 22:09
Spremenjeno:
05. 06. 2013 ob 18:03
Malasenca ;)
Poizkušam se kar se da poigravati z besedami :)
Lidija, sem popravil in kar nekako bolj paše. Hvala za lepo mnenje.
LP,
Matej
fanj :)
moje čestitke :)
Lp, Lea
Že naslov je obetal in ni razočaral, zdržal do zadnje kapljice dežja. Lepo!
lp, ajda
Komentiranje je zaprto!
Napisal/a: Matej_Krusic
Uredniško pregledano.
Ocenjevanje je zaključeno!