Pripiram oči šele potem vidim jaz veke
Rdeče - oranžno ujeta v kletki telesa
O Rothko Jaz: nemirni duh
v pretesni lobanji Stegnem roke
kot zapornik izza rešetk
edini stik s svetom: solze so
pôt duha vročično begajočega
po arestantski celici Št. 8
s časom se človek tako navadi
da umre ko je izpuščen Mark
Mark je vedel in zarožljal s ključi
Poslano:
02. 06. 2013 ob 14:07
Spremenjeno:
02. 06. 2013 ob 14:30
Presenečena nad (razmeroma) nizko oceno dodajam tole za vse tiste, ki niste ljubitlji umetnostne zgodovine ali ne poznate abstraktnega ekspresionizma in zelo znane (!) slike, ki jo omenjam - naslov je Št. 8 (ali Rdeče-oranžno):
http://en.wikipedia.org/wiki/Mark_Rothko
Mislim, da mora biti na tem naslovu opisan tudi njegov samomor (/rožlljanje s ključi/).
Gre za besedno ponazoritev dogajanja v gledalcu tele slike, nanjo pa spominja tudi kompozicija pesmi:
http://www.wikipaintings.org/en/mark-rothko/no-8-1952
V besedilu pesmi so prisotni tudi drugi notranji elemeti, značilni za manj slavne Rothkove mojstrovine.
Sporočilo pesmi v poševnem tisku je filozofski razmislek o zapornikih, ki večkrat ponovno zgradijo svojo identiteto ravno okoli zaprtosti, zapora, onemogočenost, zaprečenosti. Zapor pa se v konkretnem primeru nanaša tudi na telo, če ga pojmujemo kot arestantsko celico duše.
Mislim, da je to ena boljših stvari, ki sem jih kdaj uspela napisati, zato če umetnosti ne poznate, prosim za čim manj slabe ocene.
Pozdravček, Beatrice
Hoj,
ne sekiraj se. Marsikdo se (ne) zaveda, da končni učinek med bralci ni nujno povezan z vloženo kompleksijo ali trudom. Pa tudi nismo vsi poznavalci umetnostne zgodovine. Vse skupaj, s sliko in komentarjem vred je zanimivo in bogato branje.
Evo, še meni samemu najljubše lastno pisanje :)
LpY
Tako pesem kot bralci morajo biti skladni. Včasih pa niso. No, nič zato. Finta je, da se večinoma kar strinjam z ocenami in moje slabe pesmi imajo pošteno slabe ocene in če presodim, da so res slabe, jih tudi pobrišem. Tegale pa nočem.
Hvala za tolažbo in komentar. :) Sem prebrala tvojo pesem in je duhovita.
Pozdravček, Beatrice
Poslano:
02. 06. 2013 ob 20:48
Spremenjeno:
02. 06. 2013 ob 21:54
No vidiš, zdaj veste, bi rekel Marcel Š.
Pesem pa, seveda tudi na meji "raziskave" pesniškega polja in je zato ocena absolutno nepomembna in zgolj subjektivni trenutek "ocenjevalca" in kot taka tako za pesem, kot druge bralce, potrata časa, dolga za en -klik-.
urednica
Poslano:
02. 06. 2013 ob 20:59
Spremenjeno:
02. 06. 2013 ob 21:59
Imaš povsem prav, Beatrice, vendar poglej: ali skozi pesem res pride vse tisto, kar si nam (hvala ti!) razložila v komentarju?
Kakorkoli, uredništvo ti ni dalo slabih ocen, razen če jemlješ visoko nadpovprečno za slabo ;)
Morda bi bilo dobro, da v podnaslov ali citat ali moto pred začetkom pesmi v takih primerih navedeš vir navdiha, morda posvetilo ali kaj podobnega in takoj se bodo bralski radarji pripravili na drugačen sprejem.
Lp, Ana
Poslano:
02. 06. 2013 ob 22:09
Spremenjeno:
02. 06. 2013 ob 23:27
Hvala, Peter.
Hvala, Ana. Ideja o posvetilu je dobra, samo mislim, da bi pokvarila kompozicijo, ki pa jo bom mogoče, (kot sem omenila), poskušala še dodelati, da se bo prebralo tudi navpično. Težko je reči, če skozi pesem pridejo moje misli. To je verjetno odvisno od bralca, je pa v pesmi veliko več kot v komentarju, vsaj kar se tiče občutkov ob Rothku, ki bi jih poznali oboževalci - ki izjemoma tudi stojijo in jokajo pred njegovimi slikami.V bistvu osebne interpretacije njegovega (ali njegovih) del v komentarju sploh ni. Komentarja namenoma nisem nalepila vnaprej, da ne bi po krivici podcenjevala bralcev.
Sicer se pa opravičujem za užaljenost, res ni na mestu. Za trenutek me je prijelo, da bi pobrisala vse, ker če to ni dobro, kakšno je šele vse ostalo. Pripišite moje muhe stresnemu izpitnemu obdobju. Se opravičujem.
Lep pozdravček obema, :)
Beatrice
Če bi rad kdo slišal (videl) tole v brani obliki:
https://docs.google.com/file/d/0B8YLPf5lhL5XNGd0LW9Ic0M2NTQ/edit
Pozdravček, Beatrice
Komentiranje je zaprto!
Napisal/a: Beatrice Reiniger
Uredniško pregledano.
Ocenjevanje je zaključeno!