Št. 8

Pripiram oči                    šele potem vidim                           jaz veke

 

Rdeče - oranžno                                                        ujeta v kletki telesa

 

O Rothko                                                                      Jaz: nemirni duh

 

v pretesni lobanji                                                              Stegnem roke

 

kot zapornik                                                                           izza rešetk

 

edini stik s svetom:                                                                    solze so

 

pôt                                         duha vročično                       begajočega

 

po                                        arestantski celici                               Št. 8

 

s časom se                              človek tako                                 navadi

 

da                                     umre ko je izpuščen                          Mark

 

Mark                                 je vedel in zarožljal                      s ključi

 

Beatrice Reiniger

Beatrice Reiniger

Poslano:
02. 06. 2013 ob 14:07
Spremenjeno:
02. 06. 2013 ob 14:30

Presenečena nad (razmeroma) nizko oceno dodajam tole za vse tiste, ki niste ljubitlji umetnostne zgodovine ali ne poznate abstraktnega ekspresionizma in zelo znane (!) slike, ki jo omenjam - naslov je Št. 8 (ali Rdeče-oranžno):

http://en.wikipedia.org/wiki/Mark_Rothko

Mislim, da mora biti na tem naslovu opisan tudi njegov samomor (/rožlljanje s ključi/).

Gre za besedno ponazoritev dogajanja v gledalcu tele slike, nanjo pa spominja tudi kompozicija pesmi:

http://www.wikipaintings.org/en/mark-rothko/no-8-1952

V besedilu pesmi so prisotni tudi drugi notranji elemeti, značilni za manj slavne Rothkove mojstrovine.

Sporočilo pesmi v poševnem tisku je filozofski razmislek o zapornikih, ki večkrat ponovno zgradijo svojo identiteto ravno okoli zaprtosti, zapora, onemogočenost, zaprečenosti. Zapor pa se v konkretnem primeru nanaša tudi na telo, če ga pojmujemo kot arestantsko celico duše.

Mislim, da je to ena boljših stvari, ki sem jih kdaj uspela napisati, zato če umetnosti ne poznate, prosim za čim manj slabe ocene.

Pozdravček, Beatrice

Zastavica

Y

Y

Poslano:
02. 06. 2013 ob 15:09

Hoj,

ne sekiraj se. Marsikdo se (ne) zaveda, da končni učinek med bralci ni nujno povezan z vloženo kompleksijo ali trudom. Pa tudi nismo vsi poznavalci umetnostne zgodovine. Vse skupaj, s sliko in komentarjem vred je zanimivo in bogato branje. 

Evo, še meni samemu najljubše lastno pisanje :)

LpY

 

Zastavica

Beatrice Reiniger

Poslano:
02. 06. 2013 ob 20:17

Tako pesem kot bralci morajo biti skladni. Včasih pa niso. No, nič zato. Finta je, da se večinoma kar strinjam z ocenami in moje slabe pesmi imajo pošteno slabe ocene in če presodim, da so res slabe, jih tudi pobrišem. Tegale pa nočem.

Hvala za tolažbo in komentar. :) Sem prebrala tvojo pesem in je duhovita. laugh

Pozdravček, Beatrice

Zastavica

Peter Rezman Perorez

Poslano:
02. 06. 2013 ob 20:48
Spremenjeno:
02. 06. 2013 ob 21:54

No vidiš, zdaj veste, bi rekel Marcel Š.

Pesem pa, seveda tudi na meji "raziskave" pesniškega polja in je zato ocena absolutno nepomembna in zgolj subjektivni trenutek "ocenjevalca" in kot taka tako za pesem, kot druge bralce, potrata časa, dolga za en -klik-.

Zastavica

Ana Porenta

urednica

Poslano:
02. 06. 2013 ob 20:59
Spremenjeno:
02. 06. 2013 ob 21:59

Imaš povsem prav, Beatrice, vendar poglej: ali skozi pesem res pride vse tisto, kar si nam (hvala ti!) razložila v komentarju?

Kakorkoli, uredništvo ti ni dalo slabih ocen, razen če jemlješ visoko nadpovprečno za slabo ;) 

Morda bi bilo dobro, da v podnaslov ali citat ali moto pred začetkom pesmi v takih primerih navedeš vir navdiha, morda posvetilo ali kaj podobnega in takoj se bodo bralski radarji pripravili na drugačen sprejem.

Lp, Ana

Zastavica

Beatrice Reiniger

Poslano:
02. 06. 2013 ob 22:09
Spremenjeno:
02. 06. 2013 ob 23:27

Hvala, Peter.
Hvala, Ana. Ideja o posvetilu je dobra, samo mislim, da bi pokvarila kompozicijo, ki pa jo bom mogoče, (kot sem omenila), poskušala še dodelati, da se bo prebralo tudi navpično. Težko je reči, če skozi pesem pridejo moje misli. To je verjetno odvisno od bralca, je pa v pesmi veliko več kot v komentarju, vsaj kar se tiče občutkov ob Rothku, ki bi jih poznali oboževalci - ki izjemoma tudi stojijo in jokajo pred njegovimi slikami.V bistvu osebne interpretacije njegovega (ali njegovih) del v komentarju sploh ni. Komentarja namenoma nisem nalepila vnaprej, da ne bi po krivici podcenjevala bralcev.
Sicer se pa opravičujem za užaljenost, res ni na mestu. Za trenutek me je prijelo, da bi pobrisala vse, ker če to ni dobro, kakšno je šele vse ostalo. Pripišite moje muhe stresnemu izpitnemu obdobju. Se opravičujem.

Lep pozdravček obema, :)
Beatrice

Zastavica

Beatrice Reiniger

Poslano:
14. 07. 2013 ob 22:18

Če bi rad kdo slišal (videl) tole v brani obliki:

https://docs.google.com/file/d/0B8YLPf5lhL5XNGd0LW9Ic0M2NTQ/edit

Pozdravček, Beatrice

Zastavica

Komentiranje je zaprto!

Beatrice Reiniger
Napisal/a: Beatrice Reiniger

Pesmi

  • 01. 06. 2013 ob 20:20
  • Prebrano 1165 krat

Uredniško pregledano.

Ocenjevanje je zaključeno!

  • Število doseženih točk: 336.2
  • Število ocen: 10

Zastavica