Z očmi izpraznjenih jezer

Poljubila sem

sušno špansko polt,

ki me ni mogla objeti negibna,

zbita in razpokana,

napol zakopanih korenin.

Vse je vpila, vse je izhlapelo,

dokler ni ostala

samo še bolečina.

Usta so se uvlekla.

V tišini popoldanske sieste

je daleč brnela žaga

med zamolklimi udarci vej.

Ura je komaj slišno tiktakala

z razgledom na platane.

Med listi je šumela plitka kri

kot nemirni valovi plime.

Poljubila sem mrak

na veliko temno čelo:

veja pred oknom je padla.

Ni se mogla umakniti.

Beatrice Reiniger

Beatrice Reiniger

Poslano:
01. 06. 2013 ob 21:07
Spremenjeno:
01. 06. 2013 ob 19:07

Napisana pokojnemu dedku. Da ne bo zopet kakšne pomote. smiley

LP, Beatrice

Zastavica

Komentiranje je zaprto!

Beatrice Reiniger
Napisal/a: Beatrice Reiniger

Pesmi

  • 01. 06. 2013 ob 13:17
  • Prebrano 590 krat

Uredniško pregledano.

Ocenjevanje je zaključeno!

  • Število doseženih točk: 363.26
  • Število ocen: 9

Zastavica