mene ni težko spregledati

kar se druživa vidiš skozme

kot svetloba skozi špranjo

se tihotapiš vame

da požiraš mojo temo

in pleniš moje strahove

 

korenine se napnejo

srkajo porečje tvojih žil

krvaviš v sladko prst

vate se zajedajo ogrci

medtem ko gomazim po tebi

kot strašen odmev

 

osredotočiš me v eno točko

drobno

skoraj nevidno

ki žge

 

razčlenjeno življenje

se kot dobro kuhano meso

lušči od kosti

 

v spominsko knjigo ti zalepim

rentgenogram prsnega koša

kot nejasno senco

na njem vidiš moje srce

brezno

Lidija Brezavšček - kočijaž

urednica

Poslano:
31. 05. 2013 ob 14:26
Spremenjeno:
31. 05. 2013 ob 14:43

 ... spet ena od tvojih pesmi, brezno, ki mi po eni strani, ko je berem, povzroči srh in me je strah, kakšen bo konec, po drugi strani pa je neverjetno privlačna. Torej, že ko začnem brati, vem, da moram videti, kakšen bo konec, ker že kar vem, da me bo presenetil, zadel, šokiral ali razdvojil, vem tudi, da me ne bo pomiril in da mi bo odprl nove poglede na pesem, pesmi dodal več dimenzij. Razširil ali pa zapečatil zgodbo, ki ta pesem je.

 

Lp, lidija

Zastavica

Komentiranje je zaprto!

Podčrtanka

brezno
Napisal/a: brezno

Pesmi

  • 31. 05. 2013 ob 05:07
  • Prebrano 1037 krat

Uredniško pregledano.

Ocenjevanje je zaključeno!

  • Število doseženih točk: 805.61
  • Število ocen: 21

Zastavica