ulegel sem se

na tvoje sanje

žalostnih oči

narisan nasmeh

kodrastega obraza

je v sebi nosil

bolečino srca

obzidje okoli tvojega sveta

se je zdelo nedosegljivo

zavito v bodečo žico

z nežnimi dotiki

sem počasi

lomil tvoj oklep

preganjal hladen veter

s tvojih prsi

vstopil sem v tvojo dušo

same čudovite slike

nekoliko razmetane sobane

počasi sva skupaj

ustvarjala red

nekega dne

si mi med spanjem

pobrala vse ključe

in se preselila na luno

Matej_Krusic