osamljena peresa
so z rokami
sklenila verigo prstov
drugačne barve neba
pričaka notni zapis
melodije srca
ura na kazalcu
je ustavila
potok stopinj tvojega obrisa
plavajočega mimo stopnic
na katerih
je počivalo kamenje
naseljene marjetice na trati
regrat izkopava kaplje rose
ker ne more objeti sanj
ko sem končno
uspel pobožati golobe
sem v temi
uzrl svetlobo tebe
stopil sem proti njej
Komentiranje je zaprto!
Napisal/a: Matej_Krusic
Uredniško pregledano.
Ocenjevanje je zaključeno!