Ko pobožaš golobe

osamljena peresa

so z rokami

sklenila verigo prstov

 

drugačne barve neba

pričaka notni zapis

melodije srca

 

ura na kazalcu

je ustavila

potok stopinj tvojega obrisa

plavajočega mimo stopnic

na katerih

je počivalo kamenje

 

naseljene marjetice na trati

regrat izkopava kaplje rose

ker ne more objeti sanj

 

ko sem končno

uspel pobožati golobe

sem v temi

uzrl svetlobo tebe

stopil sem proti njej

Matej_Krusic

Komentiranje je zaprto!

Matej_Krusic
Napisal/a: Matej_Krusic

Pesmi

  • 28. 05. 2013 ob 11:41
  • Prebrano 589 krat

Uredniško pregledano.

Ocenjevanje je zaključeno!

  • Število doseženih točk: 320.1
  • Število ocen: 8

Zastavica