
Toliko praznine
je med delci,
ki sestavljajo
moje atome
in tvoje atome,
da se čudim,
zakaj ne spolziva
drug skozi drugega,
ko ležem
v tvoj objem.
Hm, kako se (mi) spremeni interpretacija, če na(-)mesto praznine vstavim prostor. Osupljivo. Lep dan, J.
Jure - Hvala.
Jupiter - Premislek na mestu. Prostor je širši pojem od praznine. Tako to čutim. Manj določa. Je lahko prazen ali poln. Samo, če je poln, pride pri premikih do izpodrivanja in telo ostane na telesu. Praznina pa se ne zoperstavlja ničemur. Praktično je ni. Je tisto, kar se sprašujejo otroci, preden se zlijejo s kalupi: "Kako bi bilo, če ne bi bilo nič?" In nekako tako čutim, da smo. V večjem delu prostora, med delci, ki v bistvu samo predstavljajo valovanja.
vastness :)
Hehe, Lucija ... Ja, precej prostorsko potratno smo narejeni, tako ugotavljam. ;) Lep večer! P. :)
jaz pa, da samo površni in zato vidijo praznino. saj to merijo z aparatki, ki so anticipatorni tehnorefleksi, podaljši naših sposobnosti. torej: vse skp nč!
osupljivost je zato še večja ;)
mislim da je lucija šla iz vast ne waste ?a
Jah, neizmernost, preveč prostora, tako sem jaz razumela ... Tisto nič pa itak ne zmorem razumeti, pa niti ne vem, ali je to stvar površnosti. Pri meni enostavno ta koda ne prime. ;))
Komentiranje je zaprto!
Napisal/a: Polona C. Pegan
Uredniško pregledano.
Ocenjevanje je zaključeno!