sramota je lahko vir neizmernega

domotožja in turki niso rusi. brez

zapečenih žemljic ni hrustljavega

jutra in želvak postane rokoborec.

postal sem emulgator telesnih sokov

s turbinami v trebuhu, z opombami v

rokopisu: moje pisalo je iz hlodovine

in moje oči so zaspani mlinski kamni.

a po srcu sem patriot in varuh ovac,

lirični nihilist in harfist brez cilindra.

približate se mi lahko le tisti z lasmi

iz indiga, s prstki iz marcipana: brez

sprenevedanja in želje po plenu, brez

rokavic in pritlehnih nakan. na mizo

položite račune in si dovolite vihravo

drhtenje ritnih dlak. v slovo življenju.

Dani Bedrač