Peljala sva se
180km/h po avtocesti.
Polja so cvetela
videla sem le packe.
Brez slabe vesti
in rime ti povem,
da nimam časa govoriti,
nočem ti govoriti,
le poljubljati.
Prižgem radio,
odprem okna
Moji lasje
na tvoji koži.
Spusti se noč,
v sanjah čas ne mine,
ko zvezde,
tebe jasnega ne bojo več naredile,
jih bom ljubila,
ko sonce te ne bo prebudilo,
v jutra te jaz bom zbudila,
vse takšno kakršno je,
kot ti, kot jaz
voziva se 180km/ h.
Komentiranje je zaprto!
Napisal/a: Station
Uredniško pregledano.
Ocenjevanje je zaključeno!