ne bom pisala o ulicah ki se prevažajo

skozi nas sodobnike še vozovnice ne

kupijo ne čakajo v vrsti s komolci se

prerinejo na najboljše sedeže  

posmihajo se med prižiganjem

cigarete iz včerajšnjega potepuha in

pokažejo vrzel v ustih kjer manjka

porušena hiša številka trinajst

prav tako ne bom pela o tovornjakih

ki ponočujejo v zasebnih votlinah

potem ko se naveličajo pasjih ut

z dogodki kot je jaz znam ti pa nočeš

ali noč te nima rada mene pa obožuje

in sploh nima smisla rimati pesmi

o steklu kjer se nos dotika poletja

zadnji vzorec vročine je ukradel

sezonski poštar med lovom na

stekle razglednice jaz pa se grizem

in praskam in nič ne pišem

ker ni papirja ali blaga še ekran

je vzel nebodigapotrebnež zato

zbiram besede in narekujem

verze lazarju na balkonu da bo

za njimi ostala vsaj jasna sled

Vesna Šare