Danes pa v meni ni poeta;
brez zaleta na odskočni deski krilim z rokami za vetrom ... pa ga ni.
Me pušča samo, da se borim s pospeški ...
Se ne predam!
BOM ZAJAHALA NAJBLIžJI KOMET,
V KASU BLOKIRALA VESOLJNI PROMET
IN V TEM NAVDIHU RIME,
BREZ UZD ME OPAJA NESKONČNA HITROST.
NE ČUTIM VEČ SVOJEGA TELESA,
KO BREZ ČELADE DRVIM
IN ŠE VETRU PUSTIM NAJ SE,
KLJUB PREjšNJI MU ZAMERI,
IZŽIVLJA Z MOJIMI LASMI ...

DANO MI JE NOVO SPOZNANJE
V NESMISLU MAŠČEVALNOSTI.

Ursa