in ko praviš: "NoČem ..."
gre za tak naČin in zven,
da vem ...
le jaz?
in da ti je vseeno,
VSE ENO.
... in naj se zruši vse,
ker itak ne more preživet,
ker se vse nekje konČa.
Ne vem,
kaj sploh mislit smem.
Ne vem, namen - kje sem?
ker takoj,
ko zaČutim ta netelesni stik,
se zavem,
da dlje ne smem in pripravljam umik ...
In ti to veš ...
Kaj potem, (hudiČa!), noČeš?

Ursa