nedoumljiva skrivnost sem
zvita v kaskadni slog
napol spečega lesa
včasih iščem pozornost
spodbudno delujoča
si dovolim da mi poganjajo brsti
drugič pa upočasnjujem rast
in se nepredušno zapiram
v goloto lastne korenine
v spomladanskem času
odstranjujem skorjo priraščenosti
na ravnovesje svojih stoletij
ter čutilom dovolim
da se odzovejo na omamnost
plešočih cvetnih popkov
Poslano:
23. 05. 2013 ob 14:16
Spremenjeno:
25. 05. 2013 ob 17:26
http://www.remus.dti.ne.jp/masumi-t/0koju-ten0.html
Mogoče se tu nekje skriva(m). Če ne, se (delno) razkrijem v času Sakura Matsuri-ja, najbolj dišečeg festivala.
Hvala, Marko, za lepotna popravila moje slovenščine.
lp
Vertigo
Pesem se me je zelo dotaknila, to pa zato, ker si jo uspela tako neskončno odpreti, čeprav ji daš naslov ... lončnici, v njej najdem tako pesem kot njeno pesnico, dve generaciji žensk, knjigo in bralko, ljubezen in privajenost ... Prepričljive in bogate slike, vsaka od kitic pesmi deluje lahko kot odgovor prejšnji ali celo kot samostojna majhna celota, ki pa skupaj z ostalimi kiticami deluje čudovito. Čestitke,
Ana
Hvala, Ana.
Prosim, za popravek. Zdaj sem opazila, da je beseda popkov napisana kot popokov.
Lp
Vertigo
urednica
Poslano:
23. 05. 2013 ob 22:13
Spremenjeno:
23. 05. 2013 ob 22:13
Urejeno, lp,
Ana
Vertigo, malenkost : ) Rade volje priskočim na pomoč : )
Sicer pa čestitke k odlični pesmi, ki jo imam vedno rajši : ) Mogoče tudi zato, ker me fascinirajo te poetične lončnice ; )
Lp, Marko
Komentiranje je zaprto!
Napisal/a: Vertigo
Uredniško pregledano.
Ocenjevanje je zaključeno!