Tudi tega jutra

Se ni izognila

Obnavljanju osamljenosti

In srce je že naučila

Kaj pomeni neobvladovanje

Preminulega časa.

Izpiti skodelico nasmeha

Na točki s katere je pogled usmerjen

Na brezmadežni zaliv

Je bil njen največji sen

Ki ga je ob svitanju

Izvlekla

Iz ledene postelje.

Namesto stegen

Je oči navadila na mokroto

In ji dovolila

Da nagrize stebre

Južnega balkona

Na katerem je trdoglavo stala

Čakajoč da se vrne

Prvi vdih hrepenenja.