ruševina
skozi minljivost
naju prerašča
živost zelenega mahu
tako pregrešno mehka
ko čezenj potuje
moja dlan
ti sploh ne veš
da sva izgubila
znotraj in zunaj
postalo je vseeno
na katero stran naju
žarki narišejo jutro
stojiš kot bi podiranje
ne bilo del tebe
kot da sva še vedno
ustvarjena za večnost
ne slišiš krušenja kamenja
ki se poslavlja od sebe
lažeš si
ta zid bo zadnje kar bo
ko bo rdeča velikanka
v medzvezdni prostor
posrkala poslednjo
sled snovi
lepa polovica, ... kaj pa potem?
:) zakon o ohranitvi energije je skoraj očitno dokazan kot nedokazljiv - najmanj. super... se mi zdi, da nam zemlja pripravlja prav lepo presenečenje - navsezadnje gre za ekstremno inteligentno vesoljsko ladjo. že res da vse izgleda, kot izgleda - a to je le bozon pod vplivom pričakovanj.
naj bo to antiopeka (manjko - okno)
lp,
Jure
Jure :))). Pogrešala sem te. Manjka pol?
Hvala za roza zidak. Paše.
Hvala, Lea. Lep večer! :)
Komentiranje je zaprto!
Napisal/a: Polona Campolunghi Pegan
- 21. 05. 2013 ob 08:04
- Prebrano 947 krat
Uredniško pregledano.
Ocenjevanje je zaključeno!
- Število doseženih točk: 296.6