CELJSKO JUTRO

 

sem štajerski piščanček z naostrenimi kopiti, sam

v zeleni moki: lučkarji v parku so iz sončnih iglic.

kamne za svoj vrt sem nabral ob mrzli vodi, lačen

gladiatorskih bojev, lačen kruha in iger: opeharjen,

oštevilčen, prhek kot lapor. skozi jok gre srd, skozi

žile apnenec, med v uhlje! hudih muh ne maram, le

njihov let me gane, lepljivost ukan, njihove spirale.

kot kromosom je jutranje jajce sonca, dan je zarana

grd, stlačen v omamo, v judežev evangelij. oblaki

so kot kozje sence, ob cinkarni je pepel. buldožer

bi rad bil, a sem le ožarčen mastif, jezdec viharjev,

umrljiva prikazen: vržen v jutro kot drek v polento.

Dani Bedrač