tudi
skozi dežne kaplje smem biti tvoja
omamljena od vonja pred nevihto
pijem dotike ki mokro padajo name
med objemom vode ljubiva bližino
in zavijeva nič v krohotanje groma
pleši z mano – ljubi moj – sama sva
v očeh se spet rojeva tišina prihoda
da čutim tih šepet tisočletnih gozdov
in vem - slišal si isto besedo kot jaz
tudi poljubljeni listi jeseni pordečijo
Komentiranje je zaprto!
Napisal/a: poetesa
- 20. 05. 2013 ob 21:39
- Prebrano 717 krat
Uredniško pregledano.
Ocenjevanje je zaključeno!
- Število doseženih točk: 411.13
- Število ocen: 11
