Zajeli so me valovi,
ko se je gladina višala
in sem reševala telo,
ki se je utapljajo
v svetlobi novega dne,
z jutrom, ki mi je dalo pogled,
ki ga ne morem pozabiti,
saj ga vidim živega,
kot utrip, ki diha.
Plavajoča proti večnosti
se upiram času,
ki mi prinaša starost
kakor zbledele slike,
ki jih prijemljem
s čistimi rokami,
da jih ne zmočim
in ne umažem.
Komentiranje je zaprto!
Napisal/a: IŽ-lev
Uredniško pregledano.
Ocenjevanje je zaključeno!