Zemlja in na njej gozd
in v gozdu drevesa
in na drevesih veje
in na vejah vejice
in na vejicah listi
in liste premika veter,
sem in tja,
dotaknejo se in odmaknejo,
nekateri se srečajo, drugi nikoli.
Veter jih nosi,
veter jih odtrga,
porumene in sprhne,
taki smo mi, ljudje,
kot ti listi.
Veter, ki nas nosi k drug drugemu,
nas odmika in nas ubija...
Kaj je to, ta vsak dotik med listi?
Ljubezen! LJUBEZEN! LJUUUBEEEZEEEN!!!
Komentiranje je zaprto!
Napisal/a: Matej Krevs
Uredniško pregledano.
Ocenjevanje je zaključeno!