zaman bežiš pred menoj
zasledovala te bom
še potem ko se spremeniš
v sivo meglico nad barjem
bom črna zemlja
ki te bo vsrkala vase

če postaneš kamen
na jezerskem dnu
se bom dala požreti ribi
da me ponese do alg
ki te preraščajo
in v soju lune te bom našla

izbrskala te bom
izpod ledenika in te odnesla
v vulkansko žrelo
da ti vrne toploto
in nekdanje žarenje

in če v podobi pernatega bitja
odletiš pod sivo nebo
bom drevo postala
da bom lahko med veje
kadarkoli ulovila
tvoje utrujene peruti
pesem

modricvet