Nismo zato tukaj,
da bi se v nič izgubljali.
Niti zato,
da bi se v povprečju topili.
Predragocen je čas,
ki nam teče.
Ključ je tisti,
ki odpira vsa vrata.
Ne razumeš,
ampak čutiš.
Jaz čutim,
a vsega ne razumem.
Nekje se ustaviš,
a ne veš zakaj stojiš.
Nekje počakaš,
da razširiš krila.
Potegneš iz sebe vse
in daš prav toliko.
Kako pomembno je,
da nekdo stori isto.
Da prav tisto
zaplava proti nebu.
Ko se združi
v višjo silo,
um je brez moči.
Potem vse veš
in vse razumeš,
ni treba besed,
ko namesto njih
v topel dah
dejanja sama govore.

Klavdija KIA Zbičajnik