zajahaj!

jutra po ježi

so prijazna

kot skodelica čaja

rana ura

je grenkosladka

kot očetova pomada za lase

skriješ se v drobovje  

med vojščake

in grizeš koščena jabolka

do pečk spoznanja

ponudila bi svoj sad

eden je zate  

kačji nasmeh

solze topijo

skico lesenega telesa

nagubaš se

kot utrujena harmonika

ob skrčenih nogah

umrlega muzikanta

hladna kot kamen z lune

greješ njegovo telo

brezno