Klišeji

Si rekla, da sem polna klišejev,

neskončna skoraj …

skoraj … vedno je skoraj

tisti fijakarski konj

in srce polno ran

in solz

in marjetice poletja

so kliše in

vse kar rečem in

in je kliše, ker moraš

drugič in tretjič uporabiti ter

čeprav sploh ne zveni lepo …

samo zlagano mogoče …

pa zlagano je zopet kliše,

ker zdaj so v modi

čajne žličke za zajtrk

in upognjena hrbtenica nekega zajca

tam na travniku,

ker to ni kliše kot tista

vejica tam, ki se jih več ne piše,

čeprav te to vsi učijo.

Pa tudi dolgi stavki

ne zdržijo več,

ker stavkov ni,

samo besede tako kot

torba in stol

in vse tisto materialno,

ki naj bi odsevalo …

nekaj globljega

(pa še tri pike dodaš

in že zveniš metafizično …),

ker si itak noben ne prizna,

da ne razume, zakaj

ima zajec upognjeno hrbtenico

in zakaj je tista žlička

tako pomembna.

Zakaj se sploh trudim?

Boš rekla, da ne,

zdaj pa ni kliše …

samo nakladanje.

;)

Helena Zemljič (MalaSenca)

Komentiranje je zaprto!

Helena Zemljič (MalaSenca)
Napisal/a: Helena Zemljič (MalaSenca) (urednica)

Pesmi

  • 15. 05. 2013 ob 19:22
  • Prebrano 574 krat

Uredniško pregledano.

Ocenjevanje je zaključeno!

  • Število doseženih točk: 212.1
  • Število ocen: 5

Zastavica