KamelIjA 5/7
Nekoč. Daleč nazaj.
Nek odlomek. Ostal je.
Slišala sem to zgodbo.
Ne vem kdo, nekdo pač.
Nekje. Daleč. Zgodba.
Potem si prišel.
Iz tunela teme.
Rojen v nov dan.
Izbrala sva noč.
Samotno jaso.
Tam tulijo volkovi.
Hodijo po vseh štirih.
Videla sem iskreče oči.
Krvavo iztrgano srce zame.
Čutila sem objem.
Vse besede požrla je strast.
Vohala sem te.
Od zadaj je prihajala ljubezen.
Močna. Divja. Strastna.
Ne, sploh ne pogubna.
Še zdaleč ne boleča.
Odrešenje je bilo.
Imeti tako pogumnega volka,
ki se je postavil na noge.
Imeti tako bojevitega,
hkrati pa čutečega samca.
Ni važno koliko besed,
niti dlak ima ta nagon.
Važno je, da skozi stoletja
moški postajajo
čustveni invalidi.
Ti pa si izbral drugačno pot.
Zato hodim na jaso.
Z mokrimi dlanmi božam to dlako.
Izzivam te iskre v očeh.
Dvigam tebe, da rešim sebe.
Neke noči, ko se skrije še luna,
odnesel me boš,
s svojimi rokami,
dvignjen in močan,
kot bil si nekoč.
Odnesel čez tisto jaso
v najtemnejši brlog zmage.
Klavdija, všeč mi je stopnjevanje, ki privede do vrha pesmi:
Dvigam tebe, da rešim sebe. 
Lp, okto
Okto ... 
Če pravilno stopnjuješ -
se lahko obdržiš na vrhu. 
Če pa iskreno dvigaš ljubljeno osebo ...
se ti vrne - in s tem darilom rešiš sebe.
Brez vložka ni nagrade.
Hvala za izbor in poglobljeno branje,
KIA
Lepo si napisala.. A praviš, da moški postanemo čustveni invalidi?
Ne, ne ... ne postanete vsi, nekateri postajajo.
Daj, enkrat še preberi v kontekstu celostne pesmi.
KIA
Sem se malo pohecal. Sem že prej dobro prebral.
Malo za hec sem to omenil
Lep pozdrav. ius
Mogoče bi raje: Z mokrimi dlanmi božam to dlako.
lp, marko
Marko, hvala za trud in poglobljeno branje.
Predlog sprejet. Sem popravila.
Imej res lep vikend,
KIA
Ni zakaj : )
In želim enako seveda : )
lp, marko
Komentiranje je zaprto!
Napisal/a: Klavdija KIA Zbičajnik
- 15. 05. 2013 ob 02:00
- Prebrano 1052 krat
Uredniško pregledano.
Ocenjevanje je zaključeno!
- Število doseženih točk: 245.6