prvič sem te videla ko si mi prinesel knjigo

z nasmejanimi platnicami je omahnila pod

svojo težo revica padla za omaro deklištva

kako pazljivo si se sklonil napel hrbtenico

in se pokončno zazrl vame z visokim čelom

ko sva kradla pecivo neznanega okusa tistega  

dobrega pomladnega dne vznemirljivo se je topilo

kot glasba okoli naju vse so bili zvoki melodija

tiramisu je lebdel in se ponujal in sedela sva na

stolu ki ga ni bilo in kretnje so plavale

okoli tvojega nosu ker sem v nekem predalu

izgubila ves pogum moje oči so delale ovinke

gladile tulipane tvojih lic in videle tebe tako

globoko kot ribič zvezde na dnu usnulega morja

kot povodni mož urško kot deček s kovancem

prodajalca ki kriči pridite kupite tako okusnega

ni nikjer jaz pa vem da je bil dan ko sem te prvič

videla najbolj zelen in sočen in kraljevski in rastel

je do pozdrava z roko in še čez zato ga vedno

dam v vrečko ko stojim gola ob blagajni

Vesna Šare