Brezštevilne
zavese uma
odkrivajo in zakrivajo
mnoge scene
na odru mojega življenja.
Nekatere zavese
se vztrajno ponavljajoče dvigujejo
in odkrivajo prizore,
ki se premikajo, vsiljujejo,
prodirajo na živo stran sveta
mešajo se z realnostjo
oblikujejo realnost
so realnost
nekatere se dvignejo
zgolj za trenutek
kot bežen spomin
kot drobec sanj
kot trzljaj očesa
ali drget ustnic
nekatere so venomer malenkost privzdignjene
izzivajoče
mečejo delčke podob
telesa brez obrazov
morja brez sider
zgodbe brez koncev
nekatere so spuščene
neprepustne
čeprav občasno slišim
šepet za njimi
topotanje nog po lesenih tleh
škripanje vrat
Občinstvo prihaja in odhaja,
zgolj poseda ali napeto opazuje
ali stoječ med vrati komentira predstavo.
Nekateri mi prinašajo kokice in coca-colo
in sedajo v sprednje vrste.
Drugi sedijo tik ob meni in mi brišejo solze smeha in žalosti, mi masirajo ramena, škropijo obraz in prišepetavajo mnenje.
Jaz sedim in opazujem
povezovanje scen in razkrivanje obrazov.
Z vsako dvignjeno zaveso je pot razumljivejša.
Z vsako dvignjeno zaveso je realnost jasnejša.
Z vsako dvignjeno zaveso je odmor med predstavo
daljši.
Z vsako dvignjeno zaveso
je življenje živejše.
MOMO